Deli:

     

Na izzive odgovarja s kršenjem pravil

Simon Brown je ustanovitelj in kreativni direktor podjetja &&& Creative. Svojo kariero je začel kot inovativen oblikovalec pod priznanim urednikom Jamesom Brownom. Njegovo vrhunsko razumevanje dizajna in kulture mu je dalo priložnost delati pri velikih projektih in z naročniki, kot so Men's Health, Sunday Publishing, Vodafone, Swarowski, tudi z nekaterimi iz Slovenije. Delati z njim je neverjeten užitek. Dizajner, ki je vaš popolni partner.

Kaj vam kot oblikovalcu pomeni vsebina? 

Vsebina je in bo še naprej izraz, katerega definicija se nenehno širi, toda pravzaprav označuje informacijo. Dandanes informacije obstajajo v neskončnem številu oblik; lahko gre za odgovore v intervjuju, seznam najboljših kotičkov v mestu, navdihujoče zgodbe junakov, prispevke, ki izražajo mnenja, in še mnogo več. Prav teh informacij si ljudje želijo, pa naj gre za formalne, neformalne ali banalne zabavne zadeve. Zato menim, da je »vsebina kralj, oblika pa je njegova kraljica«. Oblika brez vsebine ali konteksta bi bila dolgočasna. 

 

Kakšna je in kakšna naj bi bila vloga oblikovalca v uredniškem procesu? 

Najtežja in hkrati najpreprostejša naloga oblikovalca je, da ustrezno predstavi vsebino, kar zajema vse od razvijanja ustreznih formatov do zasnove vizualnega tona. Vaše vprašanje me spominja na nekaj, kar mi je nekoč rekel urednik in medijski podjetnik James Brown, in sicer: »Preberi celoten članek.« Bistvo te izjave je pravzaprav vprašanje, kako bi lahko mi kot oblikovalci vizualno predstavili ali zasnovali rešitev, če sploh zares ne razumemo vsebine, ki jo želimo predstaviti.

 

Katere pomanjkljivosti lahko odpravite z dobrim dizajnom?

Dober dizajn lahko bolje pritegne ciljno publiko. To je mogoče zaradi vizualnega tona, ki je primeren za publiko in upošteva kulturo. V najboljši obliki lahko ustvari prepoznavno identiteto.

 

Kakšno je optimalno razmerje med vodjo projekta, tržnikom/piarovcem, urednikom in oblikovalcem?

Najboljše razmerje dosežemo s timskim delom in zavestjo, da je vsak posameznik strokovnjak. Pri agencijah je običajno uveljavljen pristop od zgoraj navzdol, od vodje projekta do tržnika/piarovca, potem do urednika in na koncu do oblikovalca. V resnici pa lahko vsi pozitivno vplivajo na vrednote na vsakem področju.

 

Koliko svobode bi morali naročniki pustiti dizajnu oziroma oblikovalcu? Veliko ljudi namreč pravi, da se naročniki preveč vmešavajo, čeprav se ne spoznajo na zadeve, in so previdni, da ne bi odobrili nečesa, kar jim ni všeč. Imate tudi vi takšne izkušnje?

Skrbniki blagovne znamke imajo pomembno nalogo, da ščitijo njene interese in zagotavljajo, da so njihova sporočila strateško pravilno prenesena. Oblikovalci ne bi smeli nikoli predpostavljati, da imajo pri delu neomejeno svobodo. Po mojih izkušnjah si je treba svobodo običajno prigarati z uspehi ali s smiselno utemeljitvijo. Koliko naročnik posega v delo, kaže na to, kako dobro si usklajen z njihovimi strateškimi cilji. Svobodo je najbolje pridobiti s sodelovanjem in skupnim ustvarjanjem izjemnih rezultatov.

 

Nekoč ste dejali: »Izziv rešite s kršenjem vseh pravil.« Lahko pojasnite? Kako bi lahko organizacije to vpeljale v svoje komunikacijske dejavnosti?

Kršenje pravil morda zveni anarhično, toda gre za pristop k reševanju izzivov. Omenjena trditev je dandanes izjemnega pomena za razvoj in uporabo komuniciranja blagovne znamke. Temu botruje dejstvo, da živimo v svetu, ki je nasičen z vsebino. Ne gre za malomarno opustitev pravil, temveč za popolno razumevanje pravil in zavedanje njihovega obstoja. To podjetjem omogoča, da jasno izzovejo svoja pravila, pravila sektorja, nepisana pravila, in jih spodbudi, da vpeljejo svoja. Podjetja in druge organizacije prepogosto kopirajo rešitve, ki obstajajo v njihovem sektorju. Kaj če bi rešitve iskali zunaj svojega sektorja? Kaj če bi mali tisk postal VELIK? Bi to njihovim strankam pomagalo, da bi podjetje dojemale kot transparentno?

 

Ali kot oblikovalec zagovarjate tisk, digitalne medije ali kaj drugega?

Oblikovalsko kariero sem začel v tiskanem mediju, danes pa delam v fizičnem in digitalnem svetu. Osupel sem nad širino tega dela in nad priložnostmi, ki jih ponujajo službe, povezane z dizajnom. A vseeno obstaja ena stvar, ki vse povezuje: komunikacija. Na tej besedi temelji vse moje delo. Besedi »kaj drugega« iz vašega vprašanja zame pomenita strategijo. Gre za to, kako, zakaj in kdaj je treba uporabiti dizajn. Zato menim, da je dizajn moja strast, vsebina pa moja strategija.

 

Še zadnje vprašanje. Kateri so najnovejši trendi na področju dizajna v vsebinskem marketingu? 

Največji trend bi poimenoval »digitalno družbeni«. Gre za to, kako so se blagovne znamke uspešno združile z našim digitalnim profilom. Tukaj so ljudje, od katerih tega ne bi pričakovali, postali ambasadorji znamke, ker so izredno dejavni v družbenih medijih. Tukaj se je naše uživanje izkušenj preselilo v digitalni svet. Tukaj se je vsebina preselila v video. Tukaj sledijo dejavnostim v resničnem življenju, da nam tako ponudijo relevantno vsebino. Tukaj so blagovne znamke, politika in vsakdanje življenje del našega digitalnega družbenega življenja.

 

Deli:

     

Novice